Dilema: Električno vozilo ali vozilo z notranjim izgorevanjem?

Odgovor ni enak za vse. Prava odločitev je odvisna predvsem od načina uporabe vozila, dnevnih relacij, možnosti polnjenja, stroškov, davčne obravnave in dolgoročnih potreb podjetja.

Električna vozila vedno pomebnejši del mobilnosti

Električna vozila niso več nišni produkt. Vse več podjetij jih vključuje v svoje vozne parke, predvsem zaradi nižjih stroškov energije, ugodnejše davčne obravnave, okoljskih ciljev in vse boljše ponudbe vozil.Kljub temu električno vozilo ni vedno najboljša rešitev za vsako podjetje ali vsakega uporabnika. Pri poslovni uporabi je pomembno, da odločitev temelji na realnih potrebah, ne samo na trendih.

Poslovni najem v primerjavi z nakupom vozila

Največja prednost električnega vozila je običajno nižji strošek energije na prevožen kilometer. Če podjetje vozilo polni doma, v službi ali na lastni polnilni infrastrukturi, je lahko strošek uporabe bistveno nižji kot pri bencinskem ali dizelskem vozilu.

Električna vozila imajo tudi manj mehanskih sklopov. Nimajo klasičnega motornega olja, izpušnega sistema, turbine, sklopke in številnih drugih komponent, ki so pri vozilih z notranjim izgorevanjem lahko vir dodatnih stroškov. Zato so lahko stroški rednega vzdrževanja nižji.

Pomembna prednost je tudi udobje. Električno vozilo je tiho, odzivno in prijetno za vožnjo, posebej v mestnem in primestnem prometu. Za uporabnike, ki dnevno opravljajo podobne relacije, je lahko EV zelo praktična rešitev.

Pri podjetjih je treba upoštevati tudi podobo. Električno vozilo lahko kaže usmerjenost podjetja v trajnost, sodobnost in odgovorno poslovanje. Za nekatere dejavnosti je to lahko pomemben del komunikacije s strankami in poslovnimi partnerji.

Pomebna davčna prednost: Boniteta pri službenem električnem vozilu

Pri službenih vozilih je za podjetja in uporabnike zelo pomemben tudi davčni vidik. Če podjetje zaposlenemu omogoči uporabo službenega vozila tudi v zasebne namene, se pri vozilih z notranjim izgorevanjem praviloma obračunava boniteta. Ta povečuje davčno osnovo uporabnika in lahko pomeni občuten mesečni strošek.

Pri električnih vozilih je obravnava bistveno ugodnejša. Za zasebno uporabo službenega osebnega vozila na električni pogon je vrednost bonitete trenutno enaka 0 €. To pomeni, da uporabnik službenega električnega vozila zaradi zasebne uporabe vozila praviloma nima dodatne obdavčitve iz tega naslova.

To je za podjetja zelo pomemben argument v korist električnih vozil. Pri primerjavi med električnim in klasičnim vozilom zato ni dovolj gledati samo mesečnega najema, stroška goriva ali elektrike. Upoštevati je treba tudi učinek bonitete za uporabnika, saj lahko ta pomembno vpliva na skupno finančno sliko.

Električno vozilo je lahko zato za zaposlenega bistveno bolj ugodno, za podjetje pa zanimivo orodje za motivacijo, nagrajevanje in optimizacijo stroškov službene mobilnosti.

Največja dilema pri nakupu EV: Vredost rabljenega vozila

Pri nakupu službenega električnega vozila je ena največjih negotovosti njegova prihodnja vrednost. Pri vozilih z notranjim izgorevanjem je trg rabljenih vozil bolj predvidljiv, saj temelji na dolgoletnih izkušnjah, stabilnejši tehnologiji in znanih vzorcih izgube vrednosti.

Pri električnih vozilih pa je situacija drugačna. Tehnologija se razvija zelo hitro, novi modeli imajo večji doseg, hitrejše polnjenje, boljše baterije in pogosto tudi nižje cene kot primerljivi modeli pred nekaj leti. To lahko vpliva na vrednost rabljenih električnih vozil.

Na vrednost rabljenega električnega vozila lahko vplivajo predvsem:

• stanje in kapaciteta baterije,

• realen doseg vozila,

• hitrost polnjenja,

• starost tehnologije,

• prihod novih modelov z boljšimi zmogljivostmi,

• spremembe cen novih električnih vozil,

• povpraševanje po rabljenih EV,

• zaupanje kupcev v baterijo in garancijo.

Za podjetje, ki vozilo kupi ali financira prek klasičnega leasinga, je to pomembno tveganje. Če bo vrednost rabljenega EV po štirih ali petih letih nižja od pričakovane, bo podjetje razliko občutilo ob prodaji vozila oziroma ob koncu uporabe.

Zato je pri EV še posebej pomembno, da podjetje ne gleda samo trenutne nakupne cene ali mesečnega obroka, ampak tudi predvideno vrednost vozila ob koncu uporabe.

Omejitve električnega vozila

Električno vozilo ni idealno za vsak način uporabe. Največ vprašanj se običajno pojavi pri dosegu, času polnjenja in razpoložljivosti polnilnic.

Če voznik dnevno opravlja dolge relacije, nima možnosti rednega polnjenja doma ali v podjetju, ali pogosto vozi v tujino na nepredvidljive poti, je lahko električno vozilo manj praktično. Hitro polnjenje je sicer vse bolj razširjeno, vendar zahteva načrtovanje in lahko na daljših poteh vzame več časa kot klasično točenje goriva.

Drugo pomembno vprašanje je prav izguba vrednosti. Trg električnih vozil se hitro razvija. Novi modeli imajo vedno boljše baterije, večji doseg, hitrejše polnjenje in pogosto tudi nižje cene. To lahko vpliva na vrednost rabljenih električnih vozil po nekaj letih.

Zato je pri EV posebej pomembno pravilno oceniti predvideno vrednost vozila ob koncu uporabe. Pri poslovnem najemu pri ProMobilu pa se podjetje temu tveganju izogne, saj tveganje prihodnje vrednosti vozila prevzame ProMobil.

Prednosti vozil z notranjim izgorevanjem

Vozila z bencinskim ali dizelskim motorjem imajo še vedno pomembne prednosti. Prva je praktičnost. Polnjenje ni potrebno, gorivo je dostopno skoraj povsod, postanek na bencinski črpalki pa traja le nekaj minut.

Za podjetja, ki opravljajo veliko daljših poti, imajo nepredvidljive relacije, vozijo v tujino ali uporabljajo vozila na terenu, je to še vedno zelo pomembno.

Dizelska vozila so lahko pri daljših avtocestnih relacijah še vedno stroškovno učinkovita, posebej pri večjih vozilih, dostavnikih ali vozilih z visoko letno kilometrino. Bencinska vozila pa so pogosto smiselna pri nižjih letnih kilometrinah in bolj občasni uporabi.

Prednost klasičnih vozil je tudi zrelost tehnologije. Servisna mreža je razvita, uporabniki jih dobro poznajo, infrastruktura pa je popolnoma utečena.

Slabosti vozil z notranjim izgorevanjem

Glavna slabost vozil z notranjim izgorevanjem so višji stroški goriva in vzdrževanja. Motor z notranjim izgorevanjem ima več mehanskih delov, več servisnih postavk in več možnosti za obrabo.

Poleg tega so ta vozila bolj izpostavljena spremembam zakonodaje, okoljskim omejitvam, mestnim prometnim politikam in morebitnim prihodnjim davčnim obremenitvam.

Pri službenih vozilih je pomemben tudi vidik bonitete. Če se vozilo z notranjim izgorevanjem uporablja tudi v zasebne namene, se uporabniku praviloma obračuna boniteta, ki lahko predstavlja občuten mesečni davčni strošek. To je ena od pomembnih razlik v primerjavi z električnim vozilom.

Prednost klasičnih vozil je tudi zrelost tehnologije. Servisna mreža je razvita, uporabniki jih dobro poznajo, infrastruktura pa je popolnoma utečena.